Časovni strojček & MKK (mogočna kristalna kugla)

Konec leta je naravnost idealen čas za pospravljanje predalov. Ker mi še nimamo svoje pisarne/knjigarne/delavnice v fizičnem smislu, so ti predali malo razdrobljeni naokol po svetu, ampak so jasno označeni s kleščami, da se ve, da so VVK predali. In en od njih, tak bel, malo popraskan, vsebuje tudi letno poročilo o dosežkih, en drug (smrekov les, mat lak) pa kopijo oddanega razpisa s planom dela za naslednji dve leti.

Cenjenega bralstva zdaj ne bi dolgočasili ne z enim ne z drugim, ampak par stvari vendarle bi iz vsega izpostavili, toliko, da smo okol tega brez skrbi in jasnih misli. Torej, naprej za nazaj. Založba obstaja od leta 2012, uradno pa je vpisana v razvid od oktobra 2013, letos jeseni je bila torej uradno stara 4 leta. V tem času smo izdali 13 naslovov, od tega letos 4: Ariola 4 (nadvse prikladno) in Škatlo 1 za mularijo ter Sanje o olimpijadi in Brodeckovo poročilo za odrasle bralke in bralce. Mi mislimo, da smo ga totalno zmagali, da je bila sezona res top šit, če smemo tako reči, posebej, ker nam je uspelo na prvi dan sejma zorganizirati uradni izid Brodeckovega poročila, o življenjski zgodbi somalijske tekačiče Samie Yusuf Omar Sanje o olimpijadi pa bomo, to zdaj že vemo, 16. januarja organizirali debato v Vodnikovi domačiji, na kateri bodo sodelovali novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Igor E. Bergant ter prevajalka knjige Mojca Kranjc. Poskusili bomo zorganizirati tudi vklop v živo iz Mogadiša, upamo, da nam bo tudi to uspelo izvesti in da bo skajp deloval. Obeta se res kul debata, šport & begunstvo v prvem planu, pa prevod, seveda, izhajajoč iz knjige same – bomo vsekakor še posebej oznanili, ki bo bližje, na kratek pogovor o knjigi pa smo že bili povabljeni, sredi novembra v Sobotno branje, in sicer na prvem programu RA Slovenija, pripravila ga je Martina Černe.

Letos smo se tretjič udeležili že omenjenega slovenskega knjižnega sejma, drugič s štantom v 1. preddverju (lani 6 kvadratov, letos 8, oujea!). Na sejmu smo razprodali 3 naslove (Prototip, Rdeča Rosa, Ariol 3 – svetlo plav), tako da je zdaj skupno razprodanih 6 naših knjig (poleg navedenih še Ariol 1 – rumen, Ariol 2 – oranžen in Umetnost padanja). V prodaji jih tako ostaja sedmerica (Peščeni grad, Yvonne, otrok dvorec, Katarza, Ariol 4 – roza, Škatla 1, Sanje o olimpijadi in Brodeckovo poročilo), spisek fizičnih prodajnih mest pa smo letos tudi še nekoliko razširili. Naše knjige so zdaj dostopne na enajstih placih, s katerimi nam gre res gut in se jim vsem iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje: Goga v Novem mestu, Modrijanova knjigarna v Škofji Loki, Vodnikova domačija v Šiški, knjigarna Moderne galerije, knjigarna Zdaj! na koseški tržnici, striparna Buch v centru Murgle, striparna v Pritličju, Hiša sanjajočih knjig na Trubarjevi, Zvezdica Zaspanka v LGL, knjigarna Azil in knjigarna Kinodvor. Niso v vseh dostopne vse knjige, vse se pa dobijo v spletni knjigarni. Zdaj, ko imamo vpeljano in zvajeno pošiljanje, so lahko pri naročniku ali naročnici, če plača takoj ob naročilu in je slednje oddano dopoldne, že naslednji dan – preverjeno. Večkrat. 😀

Od posebnih omemb lanskega leta pa vsekakor posebej izpostavljamo soorganizacijo stripovskega festivala Tinta ter v njegovem okviru obisk Kate Evans, avtorice Rdeče Rose, s katero smo se družili več dni, med drugim na okrogli mizi v atriju ZRC SAZU, na sejmu v KinoŠiška ter na ogledu pripovedovalskega dogodka v Vodnikovi domačiji, ki so ga Špela Frlic, Drago Ivanuša in Jure Lavrin ob tej priliki ponovili. Pripovedovanje po risoromanu ob živi glasbi in projiciranih animacijah se je odlično obneslo, tako da zdaj celo gostuje po domovini, recimo pred kratkim na Ravnah na Koroškem in v Murski Soboti.

Eto, omeniti velja od lanskoletnih dosežkov morda še panožni oglas “Berite knjige, ljudje!”, ki je sprva izšel v Mladini, potem pa še na treh panojih Tam Tam v mestu, no, na koncu pa je krasil tudi naš sejemski štant v Cankarjevem domu.

No, zdaj pa končno še pogled v kristalno kroglo, beri: plan vsaj za prvega pol naslednjega leta. Kot sledi tudi iz oddanega razpisa in minulih izkušenj, ne bomo več padli na finto, ko smo kao narobe razumeli eno od določil in leta 2016 čakali na rezultate, preden smo začeli izdajati knjige. Tokrat smo začeli s prevajanjem prej, ker si ne moremo privoščiti, da do poletja nimamo nobene knjige. Z veseljem torej najavljamo prve tri knjige VVK sezone 4 – ki bodo, če spet ne dobimo sredstev na razpisu, po vsej verjetnosti tudi zadnje VVK knjige. Evo jih, naj bralstva tuji jeziki ne motijo, srednja je sicer originalno v švedščini, ampak tole je nemški prevod, ker je pač ta hip bolj pri roki. 2. del Škatle prinaša nove stranske igralce, namreč babi, dedija, predvsem pa zavratno sluz, ki se razleze čez celo čarovnikovo hišo, fej pa fuj, in begomarčke, ki rešijo stvar. Naslov knjige: Begomarčki (evo!) in vremenski čar. Sledi zgodovinski pregled in sesutje od moškega peresca (khm …) spisanih mitov in legend o vagini, vulvi, ženskem užitku, orgazmu in menstruaciji, ki ga je v res skuliran risoroman spravila Liv Strömquist, poleg slovenskega pa se v 2018 pripravljajo njegovi prevodi vsaj še v 21 jezikov. Naslov: Kunskapens frukt. Po vsej verjetnosti torej Prepovedani sad. Za VVK iz originalščine, tj. švedščine prevaja odlična Mita Gustinčič Pahor, sicer lektorica na FF.  Nato pa sledi 5. del Ariola, naslovljen Brenča ni od muh! Prinaša dvanajst novih epizod, od katerih se že takoj prva dogaja na morju in vsebuje eno kepico čokoladnega/kokosovega sladoleda, ki pristane na najbolj neugodnem mestu. Če si mornar.

Za zadovoljen pogled nazaj in pričakujočega naprej smo torej parajt. Decembra seveda uradujemo s polno paro, prevajanje poteka, prodaja prav tako, naše knjige je v spletni knjigarni mogoče naročiti ves čas, potencialne Dedke Mraze (ja, mi ga pišemo z veliko) pa opozarjamo, da od nas sicer paketki gredo res pravočasno, da pa ima PTT v teh dneh res dosti dela, zato naj vračunajo kak dan več, da ne bo pol sitnosti in slabevole. Se je sicer že zgodilo, da smo ročno & osebno dostavljali knjige na 24. 12., seveda pride tudi to v poštev v skrajni sili (kliči 040 218 936 za knjige v frki), samo ni za računat na to, to so bolj izjeme. Aha, še tole: z Brodeckovim poročilom imamo doslej tako izkušnjo, da poštar pozvoni, ker je knjiga predebela, da bi šla v nabiralnik. Če vas ni in pusti listek, pomeni to eno pot na pošto. Prosimo, vračunajte to, stvar ima 322 strani, nima je smisla filat v kaslce, mar ne. Pa da se srajčka ne obdrajsa. 😀

Živeli!

Dodaj odgovor