HRBET IN ELEMENTI (in za tem se je “strip” spremenil v “risoroman”.)

11. junij 2014:
kaja a:
torej izhodišče: nekaj prepoznavnega na hrbtu. hkrati je hrbet ful škatljiv, ker mora met še kar veliko podatkov in nima ravno ogromno prostora. odločim se za nekaj zobatega, iz canginih zob. mora pa bit totalno enostavno, ker se mora limat na vse knjige, različnih formatov, in potem različnih zbirk. (strip literatura, prevodni romani …)

recimo če je tole neki, kar se mi zdi fajn.

15

zobast elemet, če je razgrnjen, zgleda tkle:

16

zdej morem še mal pomislit, kako uskladit za posamezne zbirke … mogoče, da je ista barvna kombinacija za isto zbirko (ker bo barva hrbta itak vedno drugačna)

alpa, da je je pri stripih na dnu, pri romanih zgori, pri nečem drugem na sredi … hm hm hm.

no, u glavnem, bomo potem detajle, dejte zdejle tole pregledat. upam, da je razumljivo, kr hočem sporočit, meni je 🙂

20. avgust 2014:
kaja a:
helou!

če se spomnete, oz če pobrskate za mejli, sem konec junija pošiljala vizualno maštanje za izgled naših knjig. da ponovim: nek izstopajoč element, močen, pogovarjale smo se, da morjo bit močni hrbti, potem sem se totalno vrgla v tiste hrbte in na konc prišla do zaključka, da je hrbet zajeban element, ko sto mater, ker mora, kljub temu, da nima ravno veliko manevrskega prostora, vsebovat pomembne podatke (avtor, naslov, logo), da mora bit čist, ampak da se kljub vsemu mora prepoznat in videt.

pripenjam še enkrat tisto zadnjo junijsko, do česar sem prišla, delala sem na ingini knjigi.

12

ok, to je blo prej.

včeraj sem od tam nadaljevala, prestavljala, večala, manjšala, celo hotela pozabit na zobce od klešč, pa čez hrbet povlečt jajce, ker se mi je zdelo, da se mi je možgan zavozlal in da rabim radikalno drugačno rešitev … tule so skice na roko, poglejte.

3

prišla sem do tega:
. joj, zakaj tk kompliciram.
. stripi: večina ovitkov je narejena tk, da gre risba čez hrbet na drugo stran. hrbtov nočem totalno zadenfat z neko barvno fleho, škoda mi je risbe, ki se tam pojavi. AMPAK mora pa se na hrbtu še vedno pojavit nekaj, nekaj našega, nekaj, kar je na naslovki in nazadki!
. OK ne jajce. obdržim kleščice – zobce – zobke, je močno, vsebinsko, naše, vizulano tudi.
. kaj pa, če bi zobci kar knjigo držali. kaj, ko ne bi bili pokončni, ampak podolžni. HA! knjigo nekaj žre.
. lahko so kvadratkasti, lahko so trikotničasti, lahko so zaobljeni, lahko so še kakšni. (glede na zbirko.) njihova velikost se spreminja, glede na širino hrbta, ker bi delala tako, da na hrbet prideta dva zobata elementa. tisti zgoraj in tisti spodaj padeta skup. je simetrija in ni simetrije, je ujemanje, eno v drugo.
. OK mogoče izgleda nič. ampak nič je tudi vse. (včasih, velikrat se najprej zasekiram: tolkle si razbijam glavo, da pridem do nič?!)
. delala sem na peščenem gradu. poglejte. kvadratasti zobci, ene barve zgoraj in spodaj. (aha, tisti dve rdeči črti, ki zamejujeta hrbet, sta tam samo zato, da se vidi, kje hrbet je. to je virtualno.)

4

. potem sem pomislila: HM kaj pa če nardim nekaj malo bolj hardcore. kaj, če dam zgornje in spodnje klešče vsako v svojo barvo. to je že kar antidizajn, to se mi dopade! (barve sem dajala po občutku. ni nujno, da je to že točno to. ali pa tudi je.)

5

. potem sem delala trikotniške. in trikotniške v dveh barvah. potem krogčaste. in krogčaste v dveh barvah. hrbti bi izgledali takole.

67

še vedno sem za, da je na hrbtu JAJCE in na nazadki CELE RORCANGE. mislim, da je dovolj. in je čisto, jajce na hrbtu – uau. 🙂 in jajce je ponovitev logota.

zavihki:

to je to, kar bi jaz delala za naše knjige:
. odpreš in je na levi zavih, ki je nadaljevanje od zunaj, ki je ilustracija od naslovnice (če je, oz je nadaljevanje ilustracije oz je nek element iz naslovnice, gotovo je pa barva in tisti zobci zgoraj spodaj) in na tem zavihu besedilo. vidiš pa pod zavihom samo barvo
. potem odpreš zavih in je tam presenečenje. v primeru stripov bi jaz že narejene elemente poiskala po knjigi in jih noter ustavila. ne bi sama maštala čez že namaštano. drugače bi blo seveda pri romanih, ko bi vse od začetka sama zmaštala. ufafa. se pravi, ta “vezna stran” je v bistvu pod zavihom in v resnici ni vezna stran, ker vezne strani so pri trdi vezavi ane.
. oblika zavihov je oblika zavihov je oblika knjge. to je to. nič zaobljitev ali česa podobnega. antidizajn je kul, overdizajn pa ni kul.

OK … uf

blizu smo blizu zelo zelo zelo blizuuuu!

maham in grlica mi sedi na balkonski ograji in gruli.

21. avgust 2014:
kaja a:

JA.
črvičenje > odklon > vrnitev k bistvu
zdle se mi more usest in potem bom izvrgla, tk ko morska zvezda izvrže želodec na plen in ga na licu mesta prebavi.
sej je vedno tk.
jabolčna čežana mi vreje 🙂

2. september 2014:
kaja a:

drage moje morske deklice!

jaz nisem več morska (ampak v resnici sem itak skos.).

opravičujem se za takole čakanje. vam morem rečt, da me je rorcanga primla za grlo in ni hotla popustit. potem mi je končno ratalo udihnit in … ja 🙂 rabla sem …

PROSTOR

uno neki je blo PREPOLNO, nekje mora dihat … tole že poznate, ker ste že 100x vidle.

8

neka praznina se mora nekje pojavit, kot se pojavi pri kleščah, ko jih mal razpreš!

hm en element se hoče v drugega vtaknit (na nazadki) in mu rata (na hrbtu), potem pa tasprednji element zbeži (na naslovki). spet: je simetrija in ni simetrije.

9

nadalje pa:

razstavljanje in vnovično sestavljanje v druge formacije …

(OK, tetris kamasutra :))

— različni položaji bi označevali različne zbirke. verjetno bi se moral položaj, ki bi označeval določeno zbirko, pojavit na naslovki? lahko bi se tudi na sprednjem zavihku.

10

ali pa: če se sestavljen pojavi na naslovki, se lahko na zavihkih pojavi razstavljen. torej en element na levem in sovpadajoči element na desnem.

11

ideja: na hrbtu je pri vseh zbirkah (stripi, prevodni romani itd) element enake oblike.

— pri vsaki knjigi bo druga barvna kombinacija.

— pri vsaki knjigi bo velikost elementa drugačna (ker je popolnoma odvisna od širine hrbta, ker je element tako narejen, da razdeli hrbet na tretjine.)

12

1 od barv elementa = barva “veznih strani” (oz so to samo notranje platnice, ki se uvihajo.)

((mimgrede, probala sem se z elementi (joj, ta čudna beseda, ampak lepa!) ukvarjat tut ročno. ampak ne, to sploh ni uredu, ker bo ročnost na vseh ovojih ful (u, kak čudovit stavek) in rabimo neki hkrati nevtralnega, hkrati nasprotje ročnosti (total geometrijskost) ampak s tvistom (tvist, VEDNO tvist, tvist je međik beseda.) )) uau trojni oklepaj!

skrite vinjete pri peščenem gradu (tiste pod zavihki), bi bile tele. kaj mislite?

1314

(aja sam še neki: na prevjuju zgleda, kot da je med kvadratiči, ki sestavljajo ELEMENT mini praznina. no, tega v resnici ni.)

TO JE TO.

  • Objavljeno v: Blog

Dodaj odgovor