Prva četrtletka, prvo poročilo

Pa je končno april (saj ne, da se pozna, če človek ven pogleda), kar pomeni, da je prva četrtina leta za nami in je posledično čas za krajše poročilo o tem, kje VVK smo in kam gremo.
 
Prva novica je, da imamo od včeraj končno skladišče. V bistvu gre za suho garažo s tremi ključavnicami, a za nas je kot obokana klet s prepolno knjižnico. Tu bi zdaj Teja dodala: “Če veš, kaj misl’m.” Včeraj smo torej namontirali palete, da knjige ne bojo na tleh, popndekl, da bojo lepo po ravnem položene, preložili razsuti tovor v škatle ter prešteli in popisali zaloge. S prodajo smo zadovoljni, predvsem pa se veselimo letošnje sezone, ki smo jo sicer že začeli s ponatisom Rdeče Rose, nadaljevali pa jo bomo z izidom drugega dela stripa za mularijo Škatla – Begomarčki in vremenski čar. Sledi iz švedščine prevedeni hit Prepovedani sad, ki bo, upamo, dodatno osvetlil nekatere pojme, s katerimi ima očitno naša družba še vedno težavice, denimo “ženski užitek” ali “ščegetavček”. Pred poletjem načrtujemo še 5. del Ariola, nakar gremo na dopust. Jesen bo skrajno pestra, to že vemo – dve izdaji imamo potrjeni, za tretjo pogodbo za odkup pravic ravno držimo palce in upamo na najboljše. Financminister je, recimo, ko se je poglobil v original, občudujoče pribil: “Ti, ampak tole, tole je vrhunsko!”
 
Da bi prišli bralkam in bralcem kar se da naproti, smo letos ukinili poštnino ter prepolovili cene trem starejšim izdajam, ki jih imamo še na zalogi. Tako je zdaj mogoče v naši spletni knjigarni Katarzo, Peščeni grad in Yvonne, otrok dvorec kupiti s 50% popustom.
.
.
Letos smo bili tudi prvič uspešni na razpisu JAK in smo pridobili projektna sredstva za dve leti, kar pomeni, da bodo nekatere naše izdaje letos in prihodnje leto izšle s subvencijo MzK. To nas izjemno veseli, omogoča pa nam tudi, da se postopno končno profesionaliziramo. Obenem še vedno čakamo rezultate spora na upravnem sodišču, ki smo ga vložili kot edino možno pravno sredstvo, ko se pri prejšnjem razpisu nismo strinjali z utemeljitvijo strokovne komisije in dejstvom, da smo posledično ostali brez sredstev. Ta čas smo – po letu popolnega molka MzK – dosegli, da se naš primer obravnava med prednostnimi zadevami, o razpletu pa bomo seveda poročali.
 
In še ena nenadkriljivo krasna novica za kraj: ekipi VVK se je letos kot gostujoči kreativc / vizualc pridružil Dean Ivandić. Prvi rezultat sodelovanja smo ravno minuli vikend navlekli nase za fotko ob našem štamtišu (glej spodaj). Prvič, odkar obstajamo, smo dali delat majice in torbe – in ker od viška glava ne boli, še nekaj ekstra za potencialno prodajo bralstvu, ki bi ga to zanimalo. Odziv je sijajen, tako da razmišljamo, da bomo morali s sitotiskarno kaj kmalu obnoviti sodelovanje, Deanov masterpis pa bo krasil tudi našo letošnjo prvo kartico. Pripravlja pa že naslednjo. 🙂
Skratka: naprej v nove zmage, druga četrtletka čaka!
.

Dodaj odgovor