»Risoroman – novo doživetje branja.« oz. Kaj je v sloganu?

Učili so me, teorija pa to, naj slogan produkta povzema za to priliko izpostavljeno lastnost oz. lastnosti produkta oz. blagovne znamke. Dreka dva. Mi imamo blagovno znamko, ampak imamo tudi problem. Problem je sijajno povzet v Račjem testu (LINK: http://en.wikipedia.org/wiki/Duck_test) – oziroma v Žižkovi nadgradnji le-tega. Kot Žižek učinkovito nadgradi butasti test: seveda ni raca, če pa je KOT raca. Se pravi je ravno vse, samo raca ne. Ceci n’est pas un canard.

To so nekako v povzeteku riso-romani. Vse, samo strip ne.

ribaracafak-NET.jpg

In naš problem? Kako zdaj to razložiti javnim občilom, bralkam in bralcem, predvsem pa, kako pritegniti potencialno zainteresirano občestvo teh, ki hodijo v knjižnico po romane? Da izdajamo v bistvu nekaj, kar na prvi pogled izgleda kot strip, v bistvu pa je roman, prilagojen za branje zdaj, v 21. stoletju?

Od vsega začetka je jasno, jasno skoraj kot raca, da izdajamo nekaj, kar je sicer na slovenskem trgu že prisotno, toda sporadično. Predstavljam si torej, da imamo dve ključni nalogi:

— spraviti skup natančno premišljeno sezono, prevesti, pregledati, postaviti, lektorirati, oblikovati vsako od knjig v nulo, jo spraviti do tiska, iti ponjo v tiskarno, ga piti in plesati od sreče in nato delati z njo, živeti z njo, jo spremiti do bralcev, pasti z njimi v debato in tudi na podlagi dialoga z njimi, njihovih pričakovanj, dojema omenjene blagovne znamke izoblikovati naslednjo sezono, i tako redom,

— sistematično uprizarjati polje priklica, dokler se stvar ne prime in bo končno že enkrat nastal ne-sporadični prostor bralcev in bralk, ki štekajo to vrsto čtiva in jo pričakujejo kot elementarni del lastne knjižne police. V slovenščini.

V praksi to pomeni, da mora, prvič, biti izbor sezone diht. Tu ni odstopanj. To pomeni debato. In še več debate. Tako smo delali prvo, sredi katere smo ravnokar, tako pripravljamo počasi naslednjo. Check. In drugič, nadaljevati je treba z izdajanjem in iskanjem poti do bralk in bralcev, da se sistematično odpre polje za risoroman, da postane to čtivo najbolj normalna stvar na svetu tudi v Sloveniji, kolikor to še ni. Check. Zaenkrat. Če se nam namreč prodaja ne popravi, znamo biti konec leta brez keša. Ni namreč dovolj, da smo ljudem všeč, da smo »fajn babe«, da smo »mater, pogumne« – dejstvo je, da smo od prodaje knjig odvisne. Ne, ne jamramo, gre nam ok, ampak ok isn’t good enough for us. Kar delamo, je pač predobro za ok.

Naš slogan vsebuje poanto. Knjige, ki jih izdajamo, resnično niso samo stripi. So vrsta stripa, ki v enkratni spregi risbe in besedila plodi vsebinski presežek, podoben temu, ki ga sicer poznamo iz klasičnega romana. Vizualni del ni ilustracija, nasprotno – preplet narisanega in napisanega nagovarja možgane bralke / bralca v 21. stoletju na način, ki mu je bližji od klasične recepcije zgolj besedila, saj je iz svakodnevice navajen bombardiranja s podobami na sto in en način. Tu deluje risoroman: razume, da se je bralna percepcija spremenila, a hkrati absolutno ne popušča pri vsebini, še več: prilagojen ji je in ravno skoz to prilagoditev žgečka domišljijo. Kot slednje ne omejujejo besede, je ne omejujejo niti podobe – risoroman predstavlja bazo, platformo za divje domišljijske premete – v času in svetu tukaj in zdaj. Evo, zato to izdajamo. Za novo doživetje branja.

 

Dodaj odgovor