BLOGSEJEM, 1. del: Sejem pred durmi – blog pa tudi

Evo ga, evo ga, now let je kle! Založniški now let, that is. Proti koncu novembra pride nedelja, ko budilka navsezgodaj zazvoni s posebnim, naravnost nežnim zvokom, kakor da radostno prigovarja: “Na sejem! Na sejem!” Taka nedelja letos je bila včeraj in jutro mrzlo ko sto pingvinovih kljunov, kar pa nas ni ustavilo, prav nasprotno, podžgalo nas je, kar sploh ni toliko verbalni premet kot gola nuja. Dišalo je po zimi.

Da se ogrejemo, smo najprej znosili v prtljažnike vso robo, ki je je bilo precej, a to nas, ker nas je bilo precej, niti ni prav zatohlo oznojilo. Tole spod je fotka polovice enega avta. Zdelo se je primerno, dat knjigam vendarle prednost, k’nede. To še niso vse knjige, kocna je pa od moje stare mame & se deduje iz roda v rod.

No, potem smo se razdelili in se (z)našli pred Cankarjem, kjer so Kardeljev hrbet že obilno krili kombiji in vozila z oznakami založb. Policaj v stajalki ob strani poslopja vlade pa ni nič vedel o kakem sejmu. “Saj bom sam 5 minut, tolk, da razložimo.” “Da razložite kaj?” “Pa za štant, štant postavljamo.” “Kak štant.” “Za sejem.” “Kak sejem?” “Knjižni sejem!” “Dobte dovolilnico pa naj vam rampo odprejo.” “Pa dokler bom že šestkrat vse ven znosila. 5 minut mi dejte, za boga moga.” “Naaah. Ajde, hitr.” “Ok, špice.” Vmes je prišel Bor in pol smo se odločili imeti prvo srečalko pred liftom. Majda ve za en lift. Pred liftom je en vozek. Dejmo si ta vozek elegantno sposodit. Za 5 minut. 🙂

No, to je ta vozek v akciji, to je že spod, na mestu zločina, in postavljalna posadka je, kakor je razvidno iz slikovnega materiala, že divje v akciji. Vozek smo vrnili takoj po uporabi, čeravno smo sklenili, da bi morda lahko nanj naložili v bodoče kaj, k čemur je primarno nagnjen, torej prehrano.
Evo, pol se je pa začelo. Štant se postavi, to zdaj že vemo iz lanske vaje, po stopnjah. Najprej se postavi table in mize. Zdaj imamo 3 table in 4 mize, ena miza je nova, tista ima spod še dodatno poličko, kajti tudi stvaritelj je nagnjen k izboljševanju lastnih konceptov.

To so pol te mize, obrnjene na glavo, in to sta sili z nalogo, da jih učvrstita in zdresirata v strumno stanje, Kodrasti in Brezlasi, oba z odločnim in jasnim ciljem – tte mize bojo ravno stale, pa če jih je treba stokrat prej na glavo obrnit! –>

Vmes smo zašravfali še ROZA štender za zastavo, letošnjo glavno novost štanta. Lani, a ne, smo često poslušali in se kar konkretno naposlušali “kje-pa-ste”-jev, tako da smo letos posledično na listico misij SEJEM 2017 vključili na enem zgodnejših sestankov cilj: noben več nas ne bo vprašal, kje da smo. Vsi bojo vedli! In eto. V svrhe zadostitve tej točki z dnevnega reda sta služila dva roza nanosa + kar dolgotrajno sušenje, da imamo zdaj kam obesit … novo zastavo! 😀 Imamo novo zastavo, namreč. Just sayin’. 😀 😀 Ki jo je Bor razvil takoj po tem, ko so table & mize strumno stale:

Taka je, naša je, ne damo je, ker pa nismo pri tabornikih, je pa tud krast ni treba, heh heh. Ostalo nam je še nalimat plakate. Letos imamo 3. Prvi in najbolj važen je posvečen izidu “Brodeckovega poročila”, ki bo v sredo, 22. 11. in ga ne moremo dčakat, druga dva pa sta VVK stajl.

Imamo prej pa potem sliko, o, pa še kako jo imamo. Tole je pa sam potem, preden smo šli. Takole zgleda torej ogrodje našega štanta za knjižni sejem 2017 … ta-daaaaam:

Takole pa mi:

No, danes je ponedeljek. Seveda je še sto malenkosti za zrihtat, od njih je pa ena, ki je največja od vseh in sploh ni več malenkost: jutri je treba po knjige v tiskarno. V nizkem štartu čakamo klic. Marta, javi se, mi smo prpravlen! Ker pol – pol se sejem lahko začne. 😀 Tudi letos bomo seveda pisali blog, ampak še boljše pa je, če nas pridete, kdor ima namen, udeležit se tega praznovanja novga leta, kar osebno počekirat. Prvo preddverje, nek na sred. Sledite zastavi. 😉

Dodaj odgovor