Res želite izvesti to dejanje?
| Naslov izvirnika: | 無能の人 (Munō no Hito) |
| Prevod: | Iztok Ilc |
| Leto izida: | 2022 |
| ISBN: | 978-961-7077-26-1 |
| Zbirka: | Risoromani |
| Število strani: | 240 |
| Dimenzije: | 14,8 x 21 x 1,3 cm |
| Tisk: | cmyk 1/1 |
| Vezava: | mehka vezava |
| Izšlo s podporo: |
|
O KNJIGI
Človek za nobeno rabo (無能の人, Munō no Hito, 1986) je doslej zadnja Tsugejeva manga. Pripoveduje o moškem, ki poskuša zaslužiti pošten denar s svojim delom, vendar mu nič, česar se loti, ne uspe zares. Živi iz dneva v dan, trudi se ne obupati, toda okoliščine mu niso naklonjene in vedno gre kaj narobe. Žena, s katero imata sina, je sita njegovih idej in bede, v kateri životari družina, otrok ga s svojim naivnim pogledom na svet nenehno opominja na njegov neuspeh, kar ga dodatno živcira, jezen je nase in na svet, ko vidi, da gre drugim dobro, on pa se trudi in trudi – zaman.
Manga Človek za nobeno rabo je v vseh ozirih prelomno delo. Pripovedni stil je samosvoj, skrajno tehten, saj uspe Tsugeju domala popolno naslikati nihilistično atmosfero, ki prežema protagonistovo življenje. To je knjiga, v kateri gre zares; tu ni prenarejanja in lepotičenja, svet v njej je, kakršen je, in prav to je najbrž razlog izjemnega uspeha tako japonskega originala kot redkih prevodov.
O AVTORJU
Yoshiharu Tsuge (1937, Tokio) je japonski risar in esejist, ki je v žanru mange deloval med leti 1955 in 1987. Najbolj znan je po svojem delu za avantgardno revijo Garo v drugi polovici šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pri kateri je skupno objavil 22 zgodb.
Od temačnih, nihilističnih zgodb v stilu gekiga, ki jih je ustvarjal v petdesetih, je v šestdesetih prešel v realizem s primesmi nadrealizma, mestoma pa črpal tudi iz lastnega življenja. V reviji Garo je 1967 objavil svoje najbolj znano delo, V slogu vijaka (ねじ式, Neji-Shiki).
V sedemdesetih in osemdesetih je njegov stil postal še bolj avtobiografski, večkrat pa so njegova dela prežeta tudi z erotičnimi fantazijami. Zaradi bolezni se je mojster Tsuge leta 1987, leto po izidu Človeka za nobeno rabo (無能の人, Munō no Hito), upokojil.
Na Japonskem uživa kultni status, vpliv njegovega literarnega opusa je izjemno močan, knjige pa večkrat predelane za televizijo in film. Prevodi del so redki, a takisto kultni. Gre za enega največjih mojstrov mange. Človek za nobeno rabo je njegov prvi prevod v slovenščino ter prvi prevod mange, ki je izšel pri naši založbi.
Res želite izvesti to dejanje?