Emmanuel Guibert & Marc Boutavant

ARIOL – Krasna kravica (4. knjiga)

Emmanuel Guibert & Marc Boutavant

ARIOL – Krasna kravica (4. knjiga)

Naslov izvirnika: Ariol – Une jolie vache (Tome 4)
Prevod: Katja Šaponjić, Anja Golob
Leto izida: 2017
ISBN: 978-961-93768-7-4
Zbirka: Risoromani
Število strani: 126
Dimenzije: 20,5 x 16,5 x 1 cm
Tisk: cmyk 4/4
Vezava: mehka vezava

O KNJIGI

Ovitek četrtega dela zdaj že kar dobro znane serije o modrem osličku očalarju, njegovih prijateljih in družini, krasi živahna roza barva, ki se odlično sklada z naslovom – kazalo pa celo uokvirja srček. Ariolova goreča ljubezen do sošolke Petule, skratka, ne popušča.
Krasna kravica prinaša novih dvanajst epizod, od katerih se dve dogajata pri nonotu Ervinu in noni Milojki na morju; v prvi Ariol sredi noči preganja komarje, v drugi pa se z Ramonom povzpneta v in na cerkveni zvonik. Na nevsiljiv, toda dovolj jasen način so v nekatere od zgodb vpletene tudi aktualne teme iz realnega življenja, denimo epidemija ptičje gripe, ki preplaši nekatere Ariolove sošolce (in predvsem njihove starše), ali razlikovanja znotraj sesalcev. Strip torej ohranja svojo vitalno aktualnost, hkrati pa ostaja še naprej zvest duhovitemu večplastnemu podajanju vsebin, s katerimi v vsakem nadaljevanju širi svoj železni repertoar.

Prigode v Krasni kravici nosijo naslove: Noč pri nonotu Ervinu in noni Milojki (ta je o komarju), Huda gripa (ta o ptičji gripi, pravzaprav), Na bencinski postaji Toto (o sesalcih, o lulanju in o matematiki), Kje imam ključe? (ta je prav tako o matematiki, bolje rečeno, o izogibanju matematiki, v njej pa nastopajo tudi trije čokomediji), Stric Pedro pride na obisk (v tej spoznamo Ariolovega skuliranega strica), Strojček za najboljšega v razredu (v tej “blesti” Ramono), Grafit (v tej bi rad pred Petulo zablestel Ariol), Dong! (ta se dogaja v cerkvenem stolpu na morju), Disko kvin (prinaša učno uro Račk za osle), Bolhe (še ena o izogibanju matematiki – slednje je očitno dokaj popularen šport), Ptička! (razredno fotografiranje) in Boleča šola za Ariola (za konec pa končno še ena o nogometu).

Strip pripoveduje o otrocih in je namenjen otrokom (nekako med petim in enajstim letom starosti). Kot tak je eden redkih sodobnih prevodnih stripov v slovenščini za mularijo. V nadaljevanjih je začel izhajati leta 1999 v zelo popularni francoski otroški reviji »J’aime lire«, od leta 2002 pa izhaja v knjigah, glavni junak in njegovi sošolci pa od leta 2009 nastopajo tudi v risanki, imajo svojo spletno stran, DVD in kup zbirateljskih dobrot. Njegov scenarist Emmanuel Guibert je o Ariolu med drugim dejal, da najbrž ne bo nikoli odrasel. Za dogodivščine, ki se odvijajo v enem letu junakovega življenja, išče navdih predvsem v drobnih življenjskih dogodkih in situacijah, tudi iz lastnega otroštva, nato pa ga zanima, kako iz njih napraviti stripovske zgodbe, s katerimi želi otrokom dati osebnost, ne pa jih podcenjevati s tipiziranjem. Ariolove zgodbe, ki vključujejo predstavnike vseh generacij, so tople, živahne, zabavne in duhovite, njihova odlika pa je med drugimi tudi, da sveta ne slikajo črno-belo in da se ne izogibajo resnejšim temam.

O AVTORJIH

Marc Boutavant (1970, Dijon) je ilustrator ter  avtor mladinske literature in mladinskih stripov, prepoznaven po živobarvni in ekspresivni risbi. Z otroško stripovsko serijo Mouk, v kateri je ustvaril samosvoje živalsko kraljestvo, in Ariolom je postal francoska ikona, ki svoje znanje pogosto radodarno deli na otroških in umetniških delavnicah. Boutavant je pripadnik nove generacije stripovskih ustvarjalcev, med katerimi so denimo David B, Joann Sfar in Marjane Satrapi.

Emmanuel Guibert (1964, Pariz) je izjemno plodovit  ilustrator in pisec stripov za otroke in odrasle. Njegov tematski razpon je zelo širok in sega vse od vzpona fašizma, druge svetovne vojne, Zdravnikov brez meja do fantazijskega sveta pa do vsakdanjih otroških skrbi in dogodivščin. Je večkrat nagrajeni avtor, ki so mu kritiki in bralci večkrat izrekli priznanje tudi na slovitem stripovskem festivalu v Angoulemu (leta 2004 in 2007 za soavtorstvo Fotografa, leta 1998 za Profesorjevo hčer, ki jo je ustvaril skupaj z Joannom Sfarjem).

  • Zlata hruška (2017)