Res želite izvesti to dejanje?
Naslov izvirnika: | Akissi: Enfermés dedans (Tome 10) & Akissi : Paix temporaire (Tome 11) |
Prevod: | Katja Šaponjić |
Leto izida: | 2025 |
ISBN: | 978-961-7077-54-4 |
Zbirka: | Risoromani |
Število strani: | 21312312 |
Dimenzije: | 21,5 x 1, 6 x 0,9 cm |
Tisk: | cmyk 4/4 |
Vezava: | mehka vezava |
O KNJIGI
Akisi je navdušena. Po televiziji so namreč naznanili, da zaradi koronavirusa zapirajo šole. Na žalost se začetno navdušenje hitro poleže, ko Akisi ugotovi, da druženje s prijatelji_cami in pohajkovanje po soseski odpadeta, za nameček pa se morata z bratom vsako jutro učiti pod starševskim nadzorom. A na srečo vseh preživelih in posivelih se staro življenje dovolj kmalu vrne in zdi se celo, da je koronavirus na strogega učitelja Adamo učinkoval zelo blagodejno. Njegova doslej nepoznana prijaznost in skrb za planet okužita tudi Akisi in druščino, ki zdaj želi poskrbeti za vsa bližnja in daljna živa bitja. Le kdo (ali kaj) jim lahko takšno plemenitost prepreči?
V četrti zbirki zgodbic o Akisi, nabritem dekliču s Slonokoščene obale, ima Akisi nemalo opravka z zdravjem. Nastopi kot zdravnica za poškodovane otročičke (in izpostavi dvojno moralo odraslih glede barve kože), kot žrtev prometne nesreče (s presenetljivim zasukom na koncu) in kot prekanjena poznavalka zlih namenov zdravnikov in odraslih, ki babicam predpisujejo grozljiva zdravila „umrjem‟. Za povrhu pa sta tukaj še Božiček, ki ima raje fante, in govoreča plastična punčka, ki, hja, osvoji vsaj eno srce.
Še za ščepec zgodbic zaključuje Akisijine dogodivščine na afriški celini, saj se Akisi z novo stripovsko serijo Akisi v Parizu seli v Francijo, kjer se bosta z bratom Fofanom spoprijela s tamkajšnjim šolanjem in življenjem.
O AVTORJIH
Marguerite Abouet (1971, Abidžan, Slonokoščena obala) je otroštvo preživela v revni delavski četrti Abidžana. Pri dvanajstih so jo starši v želji po dobri izobrazbi poslali v Pariz, kjer so jo navdušile knjižnice in knjige nasploh. Izučila se je za pravno pomočnico in to delo tudi opravljala, a se je nazadnje odločila postati scenaristka in režiserka. Velik uspeh in več nagrad ji je prinesel že prvenec Aya iz Yopougona (Aya de Yopougon, 2005−), slonokoščenoobalska saga, v kateri bralstvu predstavlja slikovito in precej nepoznano plat Afrike. Tudi v Akisi (Akissi, 2010−) navdih črpa iz svojih afriških otroških let, svoja pariška najstniška leta pa opiše v Bienvenue (Dobrodošla, 2010−2014). Za svoja dela je prejela številne nagrade. Kadar Marguerite Abouet ne pripoveduje zgodb, gradi knjižnice v revnih četrtih velikih afriških mest.
Mathieu Sapin (1974, Dijon, Francija) je po študiju ilustracije v Strasbourgu dve leti delal v muzeju nacionalnega središča striparske in upodobitvene umetnosti v Angoulêmu ter obenem ilustriral otroške in mladinske knjige za velike francoske založniške hiše. Od leta 2003 se posveča izključno stripu. Zaslovel je s parodično serijo o superjunakih Supermurgeman (2002−). Z Emmanuelom Guibertom in Joannom Sfarjem je ustvaril priljubljeno otroško serijo Sardine de l’espace (Vesoljska sardina, 2002−). Leta 2016 je prejel naziv viteza reda umetnosti in leposlovja. Je avtor več kot tridesetih del in prejemnik več nagrad.
Res želite izvesti to dejanje?