O tem se ne govori. (Ampak mi smo v nizkem štartu za tisk novega risoromana!)

O tem se ne govori in itak se to vedno zgodi drugim, bolj nevednim, bolj neumnim, tistim, ki pijejo in se ga zadevajo, tistim, ki imajo enostavno manj sreče v življenju.

To - mladostniška nosečnost. Kako govoriti o tem z mladostnicami in mladostniki, še posebej tistimi s tovrstno osebno izkušnjo, in jih pri tem ne utopiti v moralki ali jih postarati za sto let z nizanjem statističnih podatkov? Striparka Inge Saetre ima odgovor: s poslušanjem.

fallteknik_OVITEK

Ime nam je Rakel in zaključujemo zadnji letnik gimnazije, odselili smo se od staršev, ki itak težijo, žepnine je za mleko, kruh, kak čips in/ali čike, ampak hej, ni take panike, saj imamo najboljšo prijateljico in igramo v bendu in se - zakaj pa ne? - preizkusimo v aikidu. Kjer nas najprej, še preden se lotimo zapletene tehnike, naučijo, kako pasti tako, da bi se spet znali postaviti na noge. Če to ni umetnost!

52Ampak na padce nas pravzaprav nič ne more zares pripraviti, tako kot na življenje ne. In kako naj se najstnica spoprime s stisko, v kateri se znajde, ko ugotovi, da je »po neumnosti« zanosila? Naj spregovori ali naj se za zaprtimi vrati zaupa svojemu dnevniku? Naj živi naprej, kot da nič ni? Se bo spremenila ali bo ostala ista? Bodo vsi kazali s prstom za njo ali pa jo bo kdo vendarle razumel?

V Umetnosti padanja lahko sledimo Rakelinemu iskanju odgovorov na vsa ta vprašanja. In glej ga, na koncu moremo in moramo ponoviti besede, ki jih mama nameni noseči Duši v filmu Pod njenim oknom: "Zgleda, da mora it to živlejne naprej, pa tud' če ni dost pameten."

Inge Saetre se je težke tematike lotila na izjemno neposreden in razorožujoče iskren način, kar se odraža v nepretencioznih dialogih in risbi, ki skorajda skicirajoče beleži povsem vsakdanje življenje in »majhne stiske«, ki se skrivajo za to besedno zvezo. Redke celostranske ilustracije nežnih barv presenetijo kot spoznanja, ki nas razsvetlijo, medtem ko nam vse okoli nas kaže neprijazen obraz.

Umetnost padanja, ki se ponaša s prestižno norveško nagrado za otroško in mladinsko literaturo, je dobrodošla in nedvomno potrebna obogatitev siromašne bere literature s takšno tematiko; namenjena je predvsem najstnikom in seveda njihovim družinam, učiteljem, skrbnikom ... Kako bolje razmišljati in se pogovarjati o tej temi kot s knjigo, ki zna s svojo besedo in sliko toplosrčno odpreti vrata v svet mladih, ki vse prevečkrat ostaja zaprt.