Brezplačna poštnina v Sloveniji – za naročila v vrednosti 30 eur ali več!

BLOGSEJEM, 4. del: Obiski

Četrtek in petek na sejmu pomenita zagon, stvari se pričnejo dogajati, najboljši od vsega so pa obiski. Štant na sejmu mi dojemamo kot 5 dni, ko imamo v središču mesta svoj prostor, ki ga sicer nimamo, super je pa to zato, ker pridejo lahko ljudje k nam na obisk. Žal je tega prostora malo, pa je zato često gužva, kar je fajn, posledica pa, da ne utegnemo pofotografirati vseh, za kar se res opravičujemo - smo pa vseh absolutno navdušeni, ne zgolj veseli! In res ful HVALA vsem za japke, mandarine, kekse, čokolade, kave in čaje in vse, kar nam prijazno prinesete - res smo totalno zaljubljeni v vas, ljudje, skrbite za nas, da nam je kar narodno! :-)

Spodaj je, skratka, tako žal zgolj nekaj fotk, ker tolikokrat pozabim potegnit na plano telefon in ne uspem ovekovečit vseh srečanj. Debate so krasne, kavč zadaj, ki smo ga za sejem posvojili, pa nekaj najboljšega, kar se je tej založbi kadarkoli zgodilo, heh heh.

Obiski, torej. Že v četrtek je prišel naokol mali Oton. Dečko je ravno dobro shodil, bil je v družbi mame in tete in bratranca in sestrične. Sprva ni bil najbolj navdušen, slučajno je namreč nabasal ravno name, jaz pa sem v celi ekipi največji levak za mularijo. Vendar, vendar! Nekako mi je uspelo poštekat, da mu je zihr bedno, če zuji v moje kavbojke, in da se midva lahko vsaj dostojno pozdraviva, če jaz - počepnem. Eto, od tu dalje so šle stvari pol bolje. Zagledala sva se en v drugega, nakar je padla še magična beseda: "Keks?" Poba je pobasal en keks od mame Ivanke - in prijateljstvo je bilo rojeno. Pa naj še kdo reče, da ljubezen ne gre skozi želodec! Super smo se pogovarjali, na koncu sem mu rekla, dej ti hitro zrasti, da začneš brat, ful mam dobro knjigo zate, po moje ti bo všeč. Takle Oton, takle keks, mast, je takle sejem fajn.

V četrtek sta se oglasila tudi Dintinjana & Dekleva. Imeli smo ob dveh snemanje oddaje v živo, pa je Goran potem povabil na kavo. Ker imam jaz na štantu popoldanski turnus, smo se zmenili, da če človekinja ne more h kavi, bo pa kava prišla k človekinji, in eto:

Če je štant stripovski / risoromanovski, nikakor ni nujno, da so tudi vse debate. Mi smo udarili eno o poeziji, kar počnemo večinoma, ko se srečamo, in to je tudi res kul.

Potem sem včeraj pozabila slikati milijon ljudi, ki so se ustavili pri nas, med drugim Lovrota, Ariolovega fena, in njegovo mamo in sestro, ki so nam prinesli res izvrstne domače kekse, Bora s frendico, Nejca, ki je popoldne prevzel blagajniranje, Lizo prevajalko, Nežo - "Parobek!" :D, Natašo s plakati, Petro dramaturginjo s familijo, Žiga X s familijo, ex-ministra Jožefa, novinarja & tekača & sošolca s faksa Videmška, Alenko ilustratorko & slikarko, Ano igralko, Samota distributerja, mašina, saj sploh ne uspem vseh napisat ... opravičujem se, res, začela si bom delat spisek, daje me demenca, ker se staram, človek je, ko začne naštevat, vselej v stiski, da ne bi koga nehote pozabila. Na večerji po uspešno zaključenem petku smo se pogovarjali, kako smo resnično osupli nad tem, da ljudje pridejo rečt živjo, poklepetat, da pohvalijo stojnico, da vprašajo, kako smo, kako nam gre, da nam toliko ljudi zaželi srečno, naj se držimo - in to, da pridejo frendi mimo, to je res totaln rock'n'roll. Jaz se zavedam potencialne patetike sledečega stavka, ampak jebi ga, to tako je: neizmerno smo vam hvaležni, vsem. Valda mi prodajamo knjige, res je - ampak v tem sejmu je toliko več od tega, da nam je čisti žur. Vsak večer, ko grem domov in padem v posteljo, si rečem: "Božje rože, je tale založniška zakon."

Torej, skoraj nikogar mi ne uspe poslikat, uspelo mi je pa vsaj postaviti pred telefon stvaritelja, ki se je včeraj prav tako oglasil! Namreč, prišel je, skupaj s stvariteljico, presenetit in pozdravit, malo pa verjetno tudi preverit, a samostoječa konstrukcija za VVK zastavo stoji, kot mora. In stoji, trdno ko skala kost & tisti znameniti most. Ko je odhajal, se mi je zdel zadovoljen. :-)

PS: Aja, in tole, tole se včeraj tudi pripetilo. Kar naenkrat je en rekel: "To se mi dopade, to bi vzel." Ravno sem nekaj pisala zadaj na kavčku. Pogledam gor. Še kar fejst gor je bilo treba pogledat. Bil je en ... en in edini. :D